NARAVNO SUŠENJE POČASNO, UMETNO DRAGO
Naravno sušenje, ko notranjost intenzivno ogrevamo in večkrat na dan po pet ali deset minut zračimo s prepihom, je počasno. Masivni 30- do 40-centimetrski zid se bo do še sprejemljive stopnje navlaženosti sušil vsaj štiri do šest mesecev. Je pa naravno sušenje jeseni in pozimi, ko je zunanji zrak bolj suh, bistveno hitrejše kot poleti.
Zidove in tlake veliko hitreje izsušimo prisilno – s kondenzacijskimi razvlaževalniki zraka, ki jih namestimo v prostor. Vsak lahko ob ustreznem ogrevanju objekta iz zidov in tlakov odvzame od 50 do 70 litrov vode na dan.
Vodo iz talne toplotne izolacije, katere izsuševanje močno ovira polietilenska folija, vgrajena pod estrihom, se najhitreje odvaja strojno – z vpihovanjem in nato razvlaževanjem zračnega zraka skozi vrtine premera 60 milimetrov (te je treba narediti na meter do meter in pol razdalje do talne izolacije). S prisilnim sušenjem se nosilno zidovje do še sprejemljive navlaženosti za začetek sanacijskih del izsuši v 10 ali 14 dnevih. Stroški sušenja 100 kvadratnih metrov velike zgradbe običajno znašajo od 1500 do 2000 evrov brez davka (znesek ne vključuje stroškov za porabljeno električno energijo, ki za stanovanjsko hišo znašajo od 150 do 200 evrov).
Še veliko počasneje se po naravni poti sušijo kletni prostori, zato je tudi te priporočljivo razvlažiti na umetni način. Hitreje se sušijo kleti, v katerih je kurilnica ali toplotna postaja. Če je v kletnih prostorih tudi cisterna za kurilno olje, naj jo pregleda strokovnjak in jo po potrebi dodatno varnostno sidra v tlak ali v zid, pri čemer naj sodeluje statik. Še umestneje bi bilo, pravi Jože Kos, da bi jo premestili v posebej izdelan keson ob objektu.
Tekst je citiran iz spletne strani DELO IN DOM (objavljeno 5.8.2023), Besedilo E.N., povzeto po članku iz leta 2014, s strani Jožeta Kosa, z Gradbenega inštituta ZRMK.
S pravilnim postopkom sušenja lahko saniramo zidove učinkovito. Svetujem vam, da se posvetujete z gradbeniki in strokovnjaki na tem področju, da bi lahko vaša sanacija tudi v prihodnje preprečila oz. zmanjšala škodo ob naslednjem dogodku.
